ponedeljek, 16. oktober 2017
UTRIPANJE SRCA IN PRITISK
Odrsli človek 60-80 krat v minuti.Število utripov je odvisno,koliko krvu potrebuje organ.Dojenčov pulz je 120-140 krat v minuti.
KAJ SO KORONARNE SRČNE ŽILE
Da bi srce lahko pravilno delovalo, mu je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s hranilnimi snovmi. To nalogo imajo koronarne srčne žile. Iz aorte – glavne arterije – se odcepita dve veliki žili: leva in desna koronarna arterija, ki se nato še naprej razvejata in prekrijeta srčno mišico kot mreža drobnih krvnih žil. Ker te žile skrbijo za dovod zadostnih količin hranljivih snovi in kisika, je njihova dobra prekrvitev zelo pomembna za normalno delovanje srca.
KAKO DELUJE SRCE
Osnovno delovanje srčne mišice je utripanje. Ločimo fazo krčenja (sistola) in fazo raztezanja (diastola). V fazi sistole se srčna mišica krči in črpa kri v pljuča in telo. Zatem pa se v fazi diastole mišica sprosti in srčna prekata se spet napolnita s krvjo. Krčenje srčne mišice je posledica električnega vzdraženja. Dražljaj, ki povzroča električno vzdraženje, nastane v sinusnih vozlih, ki so naravni srčni spodbujevalnik. Atrioventrikularni vozel sprejme dražljaj iz preddvorov in ga posreduje do srčnih prekatov.
Vsi ti postopki so med seboj natančno usklajeni in vodijo do urejenega, ritmičnega delovanja srca.
KAJ JE SRCE
Srce je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Ritem za delovanje mu lahko dajejo posebna mišična vlakna v okviru srca samega, imenovana ritmovnik, ali pa posebne živčne celice.
Razvoj srca je potekal vzporedno z razvojem živali. S povečanjem telesnega volumna je postala pasivna difuzija nezadostna za učinkovito oskrbo tkiv s hranljivimi snovmi in odvajanje produktov metabolizma, zato se je moral razviti sistem za aktivno prečrpavanje telesnih tekočin. Pri preprostejših organizmih, denimo pri kolobarnikih, kri poganjajo utripajoča hrbtna žila in bočne žile (bočna srca). Členonožci imajo že cevasto srce, ki se nahaja na hrbtni strani telesa. Utripanje povzročajo vezi, ki se sproščajo in krčijo pod vplivom živčevja.
Po prehodu vretenčarjev na kopno se je začelo srce predeljevati. Tako se je razkisičena kri mešala z okisičeno iz pljuč, zato se je že pri dvoživkah pojavila vzdolžna stena med preddvoroma. Med prekatoma pri dvoživkah stene še ni, mešanje pa je preprečeno s hitrejšim utripanjem srca. Plazilci imajo predeljena že tudi prekata, vendar do popolnosti le krokodili. Predelitev srca je najpopolneje razvita pri ptičih in sesalcih.
Razvoj srca je potekal vzporedno z razvojem živali. S povečanjem telesnega volumna je postala pasivna difuzija nezadostna za učinkovito oskrbo tkiv s hranljivimi snovmi in odvajanje produktov metabolizma, zato se je moral razviti sistem za aktivno prečrpavanje telesnih tekočin. Pri preprostejših organizmih, denimo pri kolobarnikih, kri poganjajo utripajoča hrbtna žila in bočne žile (bočna srca). Členonožci imajo že cevasto srce, ki se nahaja na hrbtni strani telesa. Utripanje povzročajo vezi, ki se sproščajo in krčijo pod vplivom živčevja.
Po prehodu vretenčarjev na kopno se je začelo srce predeljevati. Tako se je razkisičena kri mešala z okisičeno iz pljuč, zato se je že pri dvoživkah pojavila vzdolžna stena med preddvoroma. Med prekatoma pri dvoživkah stene še ni, mešanje pa je preprečeno s hitrejšim utripanjem srca. Plazilci imajo predeljena že tudi prekata, vendar do popolnosti le krokodili. Predelitev srca je najpopolneje razvita pri ptičih in sesalcih.
KAKO JE SESTAVLJENO SRCE
Pri odrasli osebi je srce veliko kot pest. Je votel mišični organ, ki ga mišična stena (pretin) deli na levo in desno polovico. Srce je sestavljeno iz desnega in levega preddvora (atrij) ter iz desnega in levega prekata (ventrikel).
Kri, ki vsebuje malo kisika, teče iz ven v desni preddvor in naprej v desni prekat. Iz prekata se črpa v pljučni krvni obtok, kjer se obogati s kisikom. S kisikom bogata kri teče prek levega preddvora v levi prekat. Od tam se prek arterij črpa v celo telo in tako zagotavlja oskrbo notranjih organov, mišičevja in možganov s kisikom in drugimi življenjsko pomembnimi snovmi. Kri nato teče nazaj v srce in kroženje se začne znova. Celotna količina krvi, to je pri odraslem človeku povprečno 5 do 6 litrov, se v približno eni minuti prečrpa skozi arterije in vene krvnega obtoka.
Naročite se na:
Objave (Atom)