Srce je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Ritem za delovanje mu lahko dajejo posebna mišična vlakna v okviru srca samega, imenovana ritmovnik, ali pa posebne živčne celice.
Razvoj srca je potekal vzporedno z razvojem živali. S povečanjem telesnega volumna je postala pasivna difuzija nezadostna za učinkovito oskrbo tkiv s hranljivimi snovmi in odvajanje produktov metabolizma, zato se je moral razviti sistem za aktivno prečrpavanje telesnih tekočin. Pri preprostejših organizmih, denimo pri kolobarnikih, kri poganjajo utripajoča hrbtna žila in bočne žile (bočna srca). Členonožci
imajo že cevasto srce, ki se nahaja na hrbtni strani telesa. Utripanje
povzročajo vezi, ki se sproščajo in krčijo pod vplivom živčevja.
Po prehodu vretenčarjev na kopno se je začelo srce predeljevati. Tako se je razkisičena kri mešala z okisičeno iz pljuč, zato se je že pri dvoživkah pojavila vzdolžna stena med preddvoroma. Med prekatoma pri dvoživkah stene še ni, mešanje pa je preprečeno s hitrejšim utripanjem srca. Plazilci imajo predeljena že tudi prekata, vendar do popolnosti le krokodili. Predelitev srca je najpopolneje razvita pri ptičih in sesalcih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar